Predsednik Azerbajdžana, Ilham Alijev, je sporočil, da azerbajdžanska vojska izvaja obsežno posodobitev in prehaja na standarde NATO.
Iranska revolucionarna garda (IRGC) je konec lanskega leta načrtovala atentat na izraelsko ambasadorko v Mehiki, Einat Kranz Neiger. Združene države Amerike in Izrael obtožujejo Iran načrtovanja atentata, vendar so mehiške varnostne službe zaroto preprečile. Trenutno ne obstaja nobena neposredna grožnja.
Rusija je sporočila, da so njene enote zavzele tri dodatne vasi v Ukrajini, medtem ko Ukrajina krepi svoje položaje v strateško pomembnem mestu Pokrovsk, kjer so se infiltrirale ruske enote. Poljski premier Donald Tusk je izjavil, da ima Ukrajina pravico napadati ruske cilje kjerkoli v Evropi.
Donald Trump je ukazal Pentagonu, naj začne testirati jedrsko orožje, da bi dohitel Kitajsko in Rusijo, kar je sprožilo zaskrbljenost generalnega sekretarja ZN Guterresa, ki opozarja na nevarnosti takšnega početja. Testiranje naj bi se ponovno začelo po 33 letih premora, odločitev pa je bila sprejeta tik pred srečanjem s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Podpredsednik JD Vance je zagovarjal potezo z obrazložitvijo, da je testiranje potrebno za zagotovitev pravilnega delovanja ameriškega jedrskega orožja.
Članki obravnavajo možnost ruskega napada na NATO ozemlje, pri čemer izpostavljajo strateško pomembno, a demilitarizirano območje Svalbarda pod norveško suverenostjo. Mesto Longyearbyen, ki leži skoraj na pol poti med Severnim polom in ruskim polotokom Kola, kjer je sedež ruske jedrske flote, je potencialna točka udara. Obstaja celo simulacija, ki predvideva mesec in leto invazije.
Donald Trump je odpovedal načrtovano srečanje z Vladimirjem Putinom v Budimpešti, ker se mu trenutni čas za to ne zdi primeren in zaradi pomanjkanja napredka v diplomatskih prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Čeprav je srečanje odpovedal, ga namerava izpeljati kasneje.
V Evropski uniji so izrazili skepticizem glede morebitnega srečanja med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Budimpešti, saj naj bi obstajala bojazen, da bo Kremelj ponovno izigral ameriškega predsednika. Prav tako naj bi bil po telefonskem pogovoru med Putinom in Trumpom ustavljen dogovor o dobavi Tomahawk raket Ukrajini. Madžarski premier Viktor Orban pa meni, da srečanje ponuja resnično možnost za mir v Ukrajini. Pojavljajo se vprašanja, kako bi lahko Putin prišel v Budimpešto kljub sankcijam in arestnim nalogom.
Rusija je ponovila svojo pripravljenost za obnovitev neposrednih pogajanj z Ukrajino v Istanbulu, ki so bila prekinjena julija. Rusija trdi, da je Ukrajina tista, ki zavira pogovore, medtem ko Turčija ostaja potencialna lokacija za srečanje.
Hamas je napovedal, da bo v soboto zvečer predal posmrtne ostanke dveh izraelskih talcev. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je izjavil, da se bo vojna s Hamasom končala po drugi fazi načrta, ki vključuje razorožitev Hamasa.
Izrael je izvedel zračni napad na južni del Libanona, pri čemer je ena oseba umrla, devet pa je bilo ranjenih. Napad naj bi bil usmerjen na cilje Hezbollaha. Po prvih podatkih je umrla ena oseba, osem pa je ranjenih.
V telefonskem pogovoru sta Volodimir Zelenski in Donald Trump razpravljala o morebitni dobavi raket dolgega dosega Tomahawk Ukrajini. Medtem sta si ukrajinske in ruske sile izmenjavale napade z droni. Zelenski je pogovor označil za "zelo pozitivnega".
Po tem, ko je Donald Trump podprl Ukrajino pri ponovni osvojitvi celotnega ozemlja, je Berlin pozval Evropo, naj poveča podporo Ukrajini. Trump je Rusijo označil za 'tigra iz papirja', kar je sprožilo odziv Moskve, ki želi dokazati nasprotno. Razlog za spremembo Trumpovega stališča naj bi bilo Putinovo zavajanje.
Donald Trump je dejal, da se s Putinom ne bo sestal, dokler ne bo ocenil, da obstaja dogovor o zagotovitvi miru v Ukrajini. Ruski odposlanec Kiril Dmitrijev je izjavil, da so Rusija, ZDA in Ukrajina blizu diplomatski rešitvi za končanje vojne in da Zelenski priznava obstoj frontnih linij.
Poljska vojska je sporočila, da so njihova letala MiG-29 prestregla rusko letalo Il-20, ki je izvajalo izvidniško misijo v mednarodnem zračnem prostoru nad Baltskim morjem. Rusko letalo ni kršilo poljskega zračnega prostora, letelo pa je brez načrta leta.
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da imajo Združene države Amerike vso pravico do vojaškega delovanja na "svoji hemisferi" in da Evropa ni tista, ki bi določala zakonitost operacij proti čolnom na Karibih, ki naj bi bili polni mamil. Rubio je tudi dejal, da se na srečanju G7 ni razpravljalo o napadih na plovila na Karibih.
Kremlj je zanikal, da bi Vladimir Putin ukazal začetek priprav na jedrske poskuse. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da sta Moskva in Peking zavezana prepovedi testiranja jedrskega orožja in da mora biti morebitna odločitev o testiranjih "dobro utemeljena in skrbno pretehtana".
Ukrajina in Rusija sta se v Turčiji in Združenih arabskih emiratih pogovarjali o ponovnem zagonu izmenjave ujetnikov. Zadnja izmenjava je bila 2. oktobra, ko je bilo izpuščenih 185 pripadnikov oboroženih sil in 20 civilistov. Rusija je zamudila tudi rok za zavzetje Pokrovska in Kupjanska, ki ga je postavil Putin.
Severne in baltske države Nata so namenile sredstva za nakup ameriškega orožja za Ukrajino v vrednosti 500 milijonov dolarjev, ki ga ta nujno potrebuje za obrambo pred Rusijo.
V izraelskih napadih v Gazi je bilo ubitih najmanj 57 Palestincev. Izrael je aretiral več kot 400 aktivistov s flotile Global Sumud, ki je plula proti Gazi z namenom dostave pomoči. Izrael je obtožil Hamas financiranja flotile za Gazo, medtem ko je bil v izraelskem napadu na Dar Balah ubitih najmanj štiri Palestince. Voditelj Hamasa Izz ad-Din al-Haddad nasprotuje Trumpovemu mirovnemu načrtu.
Na odprtju foruma NATO-Industry Forum 2025 v Bukarešti je minister za obrambo Ionuț Moșteanu izpostavil, da se zavezništvo sooča s sočasnimi grožnjami, od vojne v Evropi do terorizma. Poudaril je, da je odgovor Romunije pospešitev razvoja obrambne industrije in investicije v odvračanje, pri čemer je proizvodne linije označil za nove frontne črte.